Zunaj je tih, deževen dan.
Rahlo otožen in malo zaspan.
V službi med malco sedim, skozi okno strmim.
Moje misli tavajo drugam, nekam daleč stran.
Stran od našega sveta, nekam, kjer je mavrica doma.
Potujem skozi oblake, znebim se vse navlake
in popolnoma sproščeno letim.
Ko na cilj priletim, takoj se nasmejim.
Našla sem mavrico, svojo skrito pravljico.
Uživam, tukaj je lepo in mirno.
Kar naenkrat zvonec se oglasi, v ušesih mi sumi.
Konec je lepote, konec potovanj, vračam se iz sanj.
In zunaj je spet tih deževen dan.
Tanja Klemen