V situacijah, ko smo zapuščeni ali pa nas nekdo preprosto noče, ne mara, na enak način kot mi njega težko po Smolarjevo rečemo: »Če te ena noče, te pa druga hoče …« Večkrat je ob takšnih situacijah ranjen naš ego, porušena samozavest, ker pač ne razumemo zakaj. Kaj je narobe z nami, ko pa res 100 odstotkov energije usmerjamo v to, da odnos uspe, da fant vendarle spregleda in dojame, da smo sanjska ženska ustvarjena prav zanj …
Težko se sprijaznimo s tem, da smo zapuščeni, običajno težimo, obljubljamo, da bomo od sedaj naprej popolnoma drugačne. Skratka, rinemo z glavo skozi zid. Bolestno iščemo načine, kako spet priti do njegovega srca, tako močno si želimo popraviti nekatere stvari za nazaj. Iščemo razloge in krivdo pri sebi. Določene misli in situacije iz preteklosti nas obsedajo … Nazaj si želimo nekoga, ki nas preprosto noče več.
Podobno obsedene situacije so, ko se zapletemo, videvamo z nekom, ki ima v naši glavi potencial, da postane naš partner. Status odnosa pa je kar nekaj časa videvanja seveda nedefiniran. Trudimo se ugajati, ne znamo se sprostiti, biti kar smo. Glavni in edini cilj je biti všeč njemu. Ne pokažemo, da smo žalostne, ker to odbija. Ne težimo, ker to odbija. Ko nas dvakrat zapored »skensla« in bi mu jih najraje napele, raje kličemo kolegico in ji povemo, da je največji debil in če res misli, da imamo čas samo čakat kdaj se njemu zazdi, se videt in slišat … Njemu pa pošljemo prijazno sporočilo: Vse ok, razumem. Javi, ko boš imel čas. Ne razumemo!
Zaradi nedefiniranosti odnosa seveda zgoraj opisano situacijo in vsa videvanja, vse neodzivnosti na sms sporočila, vsa dejanska videvanja in telefonske pogovore analiziramo. Analiziramo v nulo! Vsak stavek je pomemben: Veš, mi je rekel to … najbrž je s tem mislil to. Najbrž mu je do mene ampak ga je strah. Najbrž ga je prejšnja res razočarala, ker to mi je rekla njegova soseda. Res jo je imel rad. Če mu ne bi bila všeč zagotovo ne bi … Veš včeraj mi je všečkal profilno fotko. 🙂
Pa koga hecamo? Zakaj se mučimo? Če pogledamo od daleč, z določeno mero distance in se vprašamo kaj bi v takšnih situacijah svetovali svoji najboljši prijatelji, bi seveda zadevo zaključile. Ne bi se ukvarjale z nekom, ki nas ni več želel v svojem življenju. Še manj pa z nekom, ki se verjetno ne zna odločiti kaj sploh hoče, ali pa se z nami samo igra.
Verjetno je prav vsaka že zajadrala v podobne situacije. Imejte se rade. Imejte razčiščene in definirane odnose, ker boste bolj mirno in lažje živele. Včasih je to seveda težko, ker se nam zdi, da je boljše to kar imamo kot pa da smo same. Pa je res? Obsedeno igramo dobro vilo, ne znamo pokazati kako super smo, zaradi želje, da nas bo nekdo sprejel in imel rad.
In res ni prav nič narobe z nami, če se kdo odloči, da ne bomo več del njegovega življenja, ali pa v nas ne vidi punce, s katero bi si želel graditi skupno prihodnost. Ljudje imamo za sabo različne zgodbe in zaradi njih nas določeni ljudje privlačijo, določeni pač ne. Prav takšne kot smo, bomo nekoč in nekje nekomu najbolj »oh in sploh«. Vse neuspele zgodbe pa jemljite za življenjske lekcije. Z vsakim neuspelim odnosom se nekaj naučite. Nekaj o sebi. Zrastete. Dojamete kako močne pravzaprav ste. Mogoče ste le, kar se nam, deklicam, rado dogaja, pozabile nase in na svojo srečo. Na stvari, ki jih obožujete.
Seveda je vsaka zgodba svet zase, mogoče se je končala ali pa nikdar začela, ker je namenjeno, da odrastete, dozorite, spoznate nekaj ključnega. Mogoče samo dojamete, da niste cenile tega kar ste imele. Da se niste dovolj pogovarjali. In se je vajina zgodba zaključila samo začasno. Mogoče pa boste zaradi vseh dognanj v povsem drugi vezi bistveno bolj srečne.
Postavite se zase, izražajte se! Zapletajte se z nekom, ki bo odpisal takoj ko bo dobil vaš sms, ki vam bo povedal, da vas pogreša in vas ima rad.. četudi 100 krat na dan. Z nekom, ki bo ustvarjal pogoje, da se boste sposobne odpreti in biti kar ste.
Če zaključim po Smolarjevo: »Če te eden noče, te pa drugi hoče«.
Tinkara
