Moški vedno sprašujejo zakaj ženske potrebujemo toliko čevljev. Na to vprašanje me je spomnil kolega, ko je na facebooku objavil spodnjo fotografijo. Res jih (v večini primerov) imamo veliko, ampak to je zato, ker se skoraj k vsakemu oblačilu poda svoj par čevljev. Pa čeprav potem nosimo ene čevlje res večji del časa, ker so pač naši najljubši, se v njih počutimo najbolj seksi, so najbolj udobni, a še vedno lepi …
Če se sprehodim skozi mojo omaro in police, dokaj polne čevljev (rajši brez fotografij, moj dragi že tako vedno zmaga, ko reče, da imam čisto preveč čevljev, jaz reče, da seveda ne, pa on samo odpre omaro …).
POLNE PETKE
Sama res nisem ljubiteljica pretirano visokih pet, ko se, pa se poslužujem višjih polnih pet. In seveda se tudi tukaj ne morem ustaviti le pri enem paru. Trenutno moje najljubše so tiste med bež in nežno roza. V njih lahko prehodim več kilometrov, preživim ves dan, pa še noro dobro se kombinirajo z mojimi (trenutno najljubšimi) oblačili. Petka pa ravno dobrih 5 centimetrov. Ko se odločim za temnejšo ali bolj klasično kombinacijo, obvezno pridejo na vrsto eden od dveh parov nekaj cm višjih (črnih) čevljev s polno peto. Katere bom obula je odvisno od vremena, ene se prej umažejo, tiste so primerne le za suho vreme. Ženske znamo biti tudi praktične. Polne petke obožujem tudi pri poletnih verzijah. V moji omari se najdejo tiste, ki imajo spredaj odprto, ravno toliko, da se pokaže nekaj prstkov. Takšni so bili tudi moji poročni čevlji, beli s perlami, ki sem jih sama dodala (v kombinaciji s tistimi na obleki in mojim nakitom). Ker so mi bili tisti čevlji takrat res všeč in udobni, sem seveda kupila primerljive v roza in temno modri barvi. Še danes (sem si) hvaležna.
BALERINKE
Obvezne so balerinke. Seveda ne samo ene. A nujno so med njimi (vsaj) dvoje črne. Ene lakirane, druge običajne, vsakdanje. Potem so tukaj svetlejše (sive) balerinke – na vsako obleko res ne morem nositi črnih. Pa da ne pozabim na tiste, malce bolj športne balerinke. O vseh cvetličnih, pa raznobarvnih, ki jih lahko obujem na točno eno vrsto oblačila, niti ne bom pisala. Jih je nekaj. To je en sklop čevljev, tistih, udobnejših, a še vedno luštnih za »na lepše«. Da ne pozabim na tiste bele, čipkaste, meni noro lepe. Zgodba o tem, ko me je ustavil policaj in jih zagledal na sedežu (takrat še nove) in me vprašal, če so to moji poročni čevlji in se bom v kratkem poročila, me še vedno nasmeji.
KLASIČNI SALONARJI
V mislih imam tiste, ki nimajo polne pete, a še vedno imajo peto. Obvezno mora biti tudi zanje mesto v omari, kolikokrat jih v resnici obujem, je pa druga pesem. Zato »samo« trije pari. Nekje pač mora biti meja. 🙂
VSAKDANJE UDOBJE
Nujno supergice v katerih pa seveda nikoli ne bi tekla. Tiste, rožičaste »allstarke«. Ker so mi bile ene tako všeč, sem morala vzeti še druge, seveda v drugačni barvi rožic. Ene so svetle, druge temne. Obujem jih ravno enkrat tedensko. A dobro izgledajo na kavbojke. Nekatere jih nosijo celo na krila, sem poskusila enkrat, je bilo všeč drugim, meni ne. To ni sem jaz. Ja, čevlji mi morajo dati občutek, da so primerni za trenutno oblačilo, predvsem pa, da so meni všeč in se v kombinaciji, ki jo imam na sebi, jaz dobro počutim.
GLEŽNARJI
Dovolj so eni, bi rekli. Kje pa! Eni s petko, višji, pa obveznimi (diskretnimi) bleščicami. Malce podobni kavbojskim, a še vedno elegantni, gležnjev ne stiskajo. Drugi nižji gležnarji, komaj bi jih lahko tako imenovali, a ravno pravšnji za h kavbojkam ali oblekici. In tretji, tisti nizki, ko veš, da boš ves dan nekje tekala okrog, da petke ne bodo najbolj dobrodošle in ti mora biti v noge še vedno dovolj toplo.
ŠKORNJI
Sama sem ena tistih, ki škornje nosim le pozno jeseni in pozimi. Ko je mraz. Ne predstavljam si, da bi obula škornje poleti, samo zato, ker dobro izgledajo. Ne, škornji so obutev za hladnejše (deževne) dni. Seveda morajo biti taki, da jih obujem na krilo, oblekico ali na korenčkaste hlače. Najboljše je imeti (vsaj) dva para. Enega klasičnega črnega, enega pa svetlejše barve. Prisegam na res svetlo rjavo, ki se še vedno lahko dobro kombinira s številnimi drugimi. Tudi kakšne izzivalnejše, lakirane mi ne uidejo. Trenutno sem na lovu za njimi. J
SANDALE
Sama imam tudi pri sandalih rajši tiste s polno peto, pa paščki, ki lepo oblikujejo nogo. V moji omari se najdejo trije pari takšnih. Ene sem kupila letos tik preko koncem poletja, tako da priložnosti jih preizkusiti, še nisem imela. Verjamem, da se bo to zgodilo najkasneje prihodnje poletje. Morda že konec spomladi, če bo dovolj toplo. V omari pa morajo biti tudi sandale z nizko peto, take, ki jih lahko (namesto pri meni vse preveč priljubljenih japonk) obujem tudi za poslovni sestanek poleti.
NATIKAČI
Seveda ne klasični, sama obožujem japonke. Spomnim se poletja, ko sem v enem dnevu kupila štiri pare. Enake, v dveh barvah. Ker so mi bile tako noro udobne, lepo so izgledale, noga je v njih počivala. Še danes mi ni žal. Še danes jih imam in so moje najljubše. A kljub temu, da vem, da jih imam, se res težko izognem temu, da me vsako leto očara vsaj še en nov par poletnih čevljev, ki potem pridno počivajo in čakajo na svoj čas … Zagotovo pa zmagajo tiste za katere sem bila še pred enim letom prepričana, da jih NIKOLI ne bi obula. S kolegi smo sedeli na plaži na morju, ko sem kritizirala natikače (crocs) od kolegice. Pač mi niso všeč. In mi reče: poskusi jih. In jih poskusim … in ko smo se vrnili domov, sem jih šla kupiti. Res, res so udobne. Sem se ugriznila v jezik. Seveda so primerne za doma, pa za na plažo … pa na hitro poletno kavo v lahkotnih oblačilih … No ja, včasih udobje dokončno premaga estetiko.
ŠPORTNI COPATI
Do pred nekaj meseci sama športnim copatom nisem dajala prevelikega pomena. Pač, morajo biti udobni, v njih moram oddelati zadane športe aktivnosti. Dokler nisem začela hoditi v hribe. Seveda je bilo po nekaj manjših vzponih jasno, da če bom želela premagovati višje izzive, bo potrebno kupiti »gojzarje«. In sem jih. Nakup je bila cela avantura, v športno trgovino sem sabo vzela mojega dragega, pa prijatelja s katerim premagujeva večino hribov in ve katere so primerne. V športni trgovini smo bili vsaj dve uri, a rezultat je bil vrhunski – pohodniški čevlji, ki mi zagotavljajo, da še naprej z navdušenjem premagujem vrhove. Ker smo bili ravno »v akciji« sem se odločila, da poskusim še ene superge. Vedela sem, da tiste doma mojega pospešenega športanja ne bodo več dolgo prenesle, zato sem poskušala … in poskušala … dokler nisem obula najbolj udobnih športnih copat na svetu! Seveda so bile v trenutku moje (danes so v njihovi družbi enake za dvoransko športanje). Pri teh športnih copatih se zagotovo nisem zmotila. Prenesle so, ne le precej pretečenih kilometrov v minulih mesecih, ampak tudi moj top izziv letošnjega poletja – 47 kilometrski pohod iz Kranja v Bohinjsko Bistrico (v 11-ih urah). In še držijo … pa še kar nekaj časa bodo. Jaz pa se v njih počutim kot na oblaku.
COPATI
Do letos pa nisem vedela, da lahko kompliciramo tudi pri izbiri copat s katerimi si bomo pozimi greli premražene prste (doma na toplem). No, tudi to se da, brez skrbi. Morajo biti mehke, udobne, tople, a ne pretople, predvsem pa ne smejo izgubiti svoje oblike. Brez komentarja, kajne?
Skratka, čevlji so za vsako žensko pomembni. Pomembno je, da nam nudijo udobje, da se v njih počutimo lepe, da ustrezajo kombinaciji z našimi oblačili. Pomembno je, da nam omogočajo, da na različne načine izžarevamo zadovoljstvo življenja. Zato draga dekleta in žene, ne obremenjujte se, če vas sekirajo zaradi prevelikega števila čevljev. To ni le v naše dobro, ampak tudi njihovo. Vsakdo najraje vidi zadovoljno žensko. In tudi mi smo najraje zadovoljne. Če nam do tega pomagajo čevlji, pa naj bo tako!
Mateja
