Seveda to še zdaleč ni enostavno, sploh če si en tak »jo-jo«, ki vsako zimo spravi gor, nato pa pomladi in poleti topi neprijetne kilograme. Jaz žal sem en tak »jo-jo« in res ne obožujem zime, mraza, zmrzovanja, sovražim telovadbo v zaprtih prostorih in kar zaživim, ko se začnejo kazati sončni žarki, ko se odpravim v fitnes na prostem, ko na dan pretečem več kilometrov, ko hribolazim … Skratka, pomlad in poletje v moje življenje prinašata neverjetno mero kondicije, ki kuri maščobne blazinice. Pa da ne bo pomote – ko zaživi telo, se začnem tudi popolnoma drugače prehranjevati. Seveda bolj zdravo. Ne znam drugače. In ja, sovražim zimo. Zaradi vsega tega zgoraj napisanega.
A treba je začeti. Ravno te dni, ko je že prav prijetno toplo, ko smo uro premaknili na pravi čas, tisti, ki nam podaljša dan, začenjam. Moram priznati, da je čisto vsak začetek težak. Če sem lani lahko večkrat na teden »splezala« na kamniškega Sv. Primoža, pa vsak teden pretekla od 15 – 20 kilometrov, se podala na tekanje okoli večine slovenskih jezer, se povzela na mojega prvega dvatisočaka ter še nekaj drugih nad tisočakov in v enajstih urah brez konkretne pavze prehodila 47 kilometrov iz Kranj v Bohinjsko Bistrico čez hribe … pa je zima žal odpihnila vso to kondicijo.
Priznam, spet sem na začetku. In definitivno priznam, da sem v minulih dneh že začela iskati bližnjice … Težko je tudi spet priti na poletno prehrano, ki je definitivno pri meni bolj zdrava kot zimska (takrat nas zebe in je čokolada obvezna dopolnitev jedilnika, ker pač da energijo), sadje zamenja čokolado, vse ostale obroke pa razne izvrstne solate. Skratka, bližnjice bi bile že v redu, če bi v resnici delovale. A ne delujejo. Iskreno, sploh jih ni. Če en dan nekaj naredim in potem zaužijem čisto napačno prehrano, sem si naredila več škode kot koristi. Zakaj škode? Ker sem na koncu še slabe volje!
Kaj pa hrana?!
Treba si je pripraviti načrt. Tak, pravi. Kakšna bo vadba, kdaj bom vadila, kaj bom naredila tisti dan, ko bom imela obveznosti do poznega večera (poleti to ni problem, ker se včasih odpravim na rekreacijo na prostem tudi ob pol desetih večer!), kaj in kdaj bom jedla, kako se bom izognila hitrim prigrizkom, kako bom poskrbela, da se bom znala izogniti hitrim pregreham … Naj omenim, da »največjih« pregreh v mojem življenju ni. Nikoli nisem bila kadilka, prav tako nikoli nisem pila kave. Že nekaj časa nisem prevelika navdušenka alkohola, tako da imam na tem področju veliko prednosti, bi marsikdo rekel. Pa jih nimam. Če nimaš enega greha, imaš pa drugega. Spet: čokolada, sir … Aja, še to, sem vegetarijanka, že 18 let ne jem mesa. Nič lažjega? Sploh ne! Ne maram korenja, ne maram cvetače, brokolija, ne maram niti špargljev … Običajno na tem mestu pride vprašanje: Kaj pa potem sploh ješ? Ne se hecat. Saj sem povedala, sir in čokolado. 🙂 Pa še marsikaj drugega.
Skratka, danes je dan številka 1-2. Včeraj sem res pazila kaj sem pojedla, žal pa si nisem uspela »privoščiti« vadbe. Danes, ja, danes pa bom. Sem si že zjutraj pripravila športne copate, pa športni opremo, da se po službi takoj preoblečem in stečem v naravo. Danes pa bom … Sem pa ob tem poskrbela tudi, da se bom izognila tistim kratkim pregreham, hitrim prigrizkom in sem si zjutraj doma pripravila malico. Z veliko sadja, paradižnika, polnozrnatega kruha (še sreča, da ga obožujem!).
Je pa tako, pri preobrazbi nikoli ne sme biti cilj samo shujšati, izgubiti toliko in toliko kilogramov. Dejansko je to veliko težje. Zato imam jaz ob vsem tem veliko boljši cilj: spet priti v formo, nabrati kondicijo in se ponovno podati v te naše čudovite gore. Lani mi je pozno jeseni vreme zagodlo in »odpihnilo« nekaj želenih obiskov naših vrhov, tako da so to definitivno moji letošnji cilji. Predvsem pa si želim ponoviti lanskoletni adrenalinski teden v objemu našega čudovitega Triglavskega narodnega parka (5 dni – en dan veslanje, en dan tek okoli bohinjskega jezera, en dan nekajurni kolesarski izlet, en dan uživanje v čudovitem adrenalinskem canyoningu (soteskanje) in en dan osvojitev dvatisočaka). Če sem vse to zmogla lani res ne vidim razloga, zakaj ne bi tudi letos.
Prepričana sem, da si je potrebno izbrati »svoj šport«, tisti, v katerem uživaš, ki te napolni z energijo. Nikakor se ne smemo ustrašiti izzivov, ampak se jih moramo lotiti. Veste kakšen neverjeten užitek je, ko premagaš ne le izziv, ampak tudi samega sebe? Noro dober!
Če vse te čudovite avanture, adrenalin in polnjenje energije v naravi ni zadostni razlog, da končno spravim svoje telo v pogon, potem pa res ne vidim razloga … in topljenje kilogramov dejansko pride samo od sebe.
Pa brez skrbi, še vedno si v poletnem času vsak dan privoščim ali košček čokolade, še rajši pa kepico sladoleda. Za nagrado!
Akcija! 🙂
Mateja
