Za srečo posameznik ne potrebuje partnerja

1715
Foto: Domzalec.si
Foto: Domzalec.si
Foto: Domzalec.si

Sveže izdana knjiga z naslovom Zapeljana Zala je plažno branje, ki brez dolgovezenja poda vpogled v čustva različnih ljudi. Prevladuje odprt dialog vseh vključenih, glavna junakinja pa temelji na skupku več različnih likov iz resničnega življenja; tako se med drugim ukvarja z organizacijo dogodkov, podobno kot avtorica romana, je na predstavitvi knjige v domžalski knjižnici, ki jo je v ponedeljek, 14. marca, pospremilo tudi zanimivo omizje o partnerskih odnosih, povedala Mateja Kegel Kozlevčar. Kot je menila avtorica, bo vsak bralec v knjigi lahko na nek način srečal sebe oz. spoznal, kako bi se sam soočil z določeno, čisto življenjsko, situacijo.

‘Zala’ je sicer zelo pogosta punca, dekle, kot jih je avtorica pogosto srečevala pri svojem delu z mladimi, pri čemer se junakinja v knjigi sooči z izzivom, kako ostati na zastavljeni poti, to je pot v poroko z izbrancem Aljošo, ko pa ji je to prečkal zapeljivec Andraž, s katerim jo kljub vsemu za kratek čas ponese tudi na neplanirano pot. Ker Andraž izhaja iz medijskega sveta, kot se v knjigi izkaže, pa je bila Zala med drugim sredstvo za še eno pompozno novinarsko zgodbo, je na omizju ob predstavitvi knjige spregovorila tudi novinarka Tjaša Banko, ki je dejala, da sicer takšne poteze novinarjev v lovu za brane oz. gledane zgodbe niso ravno praksa, saj morajo novinarji ne le paziti tudi na lastno dobro ime, pač pa morajo spoštovati tudi etične in zakonske norme.

Foto: Domzalec.si
Foto: Domzalec.si

“Novinarji seveda velikokrat posegajo v življenja drugih in to kdaj pa kdaj ni prijetno ne za tistega, v katerega življenje novinar poseže, ne za samega novinarja,” je menila Bankova in kot primer navedla poročanje s pogreba znane osebnosti. Je pa po drugi strani, tako Bankova, lahko vloga medijev tudi čisto pozitivna, kot je to denimo medijsko poročanje primerov, kot je nedavno izginotje dveh mladih fantov v Ljubljani in Mariboru. Se je pa tudi sama sicer že znašla v situaciji, ko bi morala novinarsko obdelati zgodbo o spolnih odnosih, a se ji je ta zdela neprimerna, zato je zahtevo urednika zavrnila in bila kasneje zato tudi degradirana.

“Nasploh so mediji žal v mnogih primerih podlegli zahtevam kapitala, kar pa je seveda vse večji dobiček, ki ga prinaša več klikov in večja gledanost,” je dodala Tjaša Banko, partnerska terapevtka Lidija Bašič Jančar pa je dodala, da imajo mediji še vedno zelo močan vpliv na sodobnega človeka, ki pravzaprav s tem postaja predvsem potrošnik. Tako smo stalno podvrženi tudi zahtevam, da smo lepi, mladi in privlačni, mediji pa nam poleg teh zahtev plasirajo tudi namišljene rešitve v obliki vedno novih izdelkov.

Srečen posameznik je temelj zadovoljnega partnerstva

Po drugi strani pa imamo zaradi gonje za več vse premalo časa, in to ne le zase, ampak tudi za svoje drage. Ker z njimi ne preživljamo več toliko časa kot nekoč in ker ta ni kakovosten, je tudi ločitev vse več, je pojasnila Bašičeva, Sebastijan Horvat, predavatelj s področja partnerskih odnosov in avtor knjižne uspešnice Ljubezen ali dandanašnja farsa, pa je ob tem dodal, da je bilo nekdaj tudi tako, da so bile ločitve manj sprejemljive kot danes, po drugi strani pa je, tako Horvat, treba vedeti še, da je zaljubljenost, ki vlada odnosu le nekaj mesecev, samo začetno stanje in nima ničesar z ljubeznijo.

Kot je dejal, je dejansko le nekaj odstotkov parov zares srečnih, kar je po njegovem pravzaprav logično, saj se partnerskih odnosov ne učimo tako kot matematike ali slovenščine. Je pa Bašič Jančarjeva pri tem dodala, da so srečni oz. zadovoljni pari predvsem tisti, ki si kljub sodobnemu tempu uspejo vzeti čas zase in se zavedajo, da je to, da otroke kdaj pustijo doma, da se lahko posvetijo skupnemu uživanju, vložek predvsem v lastno zadovoljstvo. Je pa sicer po njenem eden ključnih elementov srečnega odnosa humor – da se zna par skupaj nasmejati in po možnosti tudi kakšno zahtevno situacijo prebroditi s smislom za humor.

Če je v odnosu najprej prisotna zaljubljenost, po prvih nekaj letih sledi navezanost, je spomnila Lidija Bašič Jančar in dodala, da tako kot se otrok po prvih treh letih začne odmikat od mame in odkrivat svet, tako tudi partnerji pogosto začnejo ali pa skušajo premikat meje partnerskega odnosa. Je pa, tako Sebastjan Horvat, potem odvisno tudi od samih partnerjev, kaj bodo s tem dosegli. Nekatere lahko ljubosumje privede do tega, da se nehajo trudit za partnerstvo, drugi postanejo pretirano ljubosumni, kar spet ne vodi v zadovoljstvo v odnosu. Pa tudi ljudje, ki varajo, so navadno nezadovoljni in v skokih čez plot iščejo le trenutne občutke sreče, je dejala Bašič Jančarjeva.

Je pa, so se strinjali prisotni, sreča – ki predstavlja stanje, ne zgolj trenutek – nekaj, za kar se je treba stalno truditi in ni nikdar samoumevna. Iz publike je nazadnje prišel iskriv sklep, da za srečo posameznik niti ne potrebuje partnerja, saj da lahko lastno srečo ustvari tudi sam, Sebastijan Horvat pa je pri tem zaključil, da je pravzaprav srečen posameznik tudi ključni steber zadovoljnega partnerskega odnosa.

Alenka 

Kako si lahko zagotovite svoj izvod knjige, pa preverite TUKAJ.