Začneta avanturo, zmenkarije, se občasno dobivata. Zatrjujeta si, da to ni nič resnega. Prijateljstvo, občasen seks. Medsebojna naklonjenost. Potem pa vse to počasi začne prevešati v potrebo – biti skupaj, en ob drugem. Biti sama, se pogovarjati, se srečevati izven običajnih okvirov. Seks je nepozaben, ja, to mora biti. Tudi najbolj običajne stvari so tukaj nenormalno dobre, a ona si še vedno ne prizna, da se je zaljubila.
Ni ji jasno, zakaj jo, ko pomisli nanj, tako močno boli v prsih. Bolečina, ki je prej ni poznala je neizmerna. Če je na začetku razmišljala o tem, da z njim ni prihodnosti, ji danes po glavi rojijo samo misli – Kaj pa če ga izgubi? – ki jo ubijajo. Vsakič, ko pomisli, da bi odšel on naprej, da bi našel drugo se ji zdi, da se ji ruši svet. Vsakič, ko pomisli, da bi bil lahko ponovno srečen ob ženi je, kot bi ji zaril nož v srce.
Na občutek, da je ona druga ženska v njegovem življenju je že zdavnaj pozabila, čeprav ji je tam mesto. Pozabila je, da ne more biti z njim na njegov rojstni dan, da ne more biti z njim konec tedna, čeprav sta na začetku ob koncih tedna skupaj preživela ure – na sms-ih in včasih celo na kratkih zmenkih, ko je pobegnil od doma “na pivo”. Vse to je po določenem času zvodenelo, ona pa … se je ravno zaljubila. Ali pa navadila nanj. Čeprav, ali navada res tako boli, kot če se zaljubiš?
Vedno najde izgovore za njegove slabe navade
Seveda ji gredo nekatere njegove slabe navade malček na živce, a vedno najde izgovore zanje. Njeno življenje je v trenutku lahko prilagodljivo, če bo on tako želel, ampak on … temu ne sledi več, tega je imel doslej preveč in če ti je nekaj preveč dosegljivo se lahko naveličaš. Sploh, če gre samo za zabavo.
Nato pa se nekega dne ona odloči – naredila bo rez. Ne bo več njegova igračka. Itak ne bo nikoli njen, kot bi ona želela. Kljub temu, da je včasih pokazal luč na koncu predora, je globoko v sebi vedela, da nima poguma to narediti. Ne, on ni pogumen. Ona je.
Bi želeli še več tovrstnih zgodb in resnic? Preverite TUKAJ >>
Zato je v trenutku, ko je bila najbolj zaljubljena, ko je najbolj bolela misel, da ostane brez njega storila ključno potezo – prekinila je to nezdravo razmerje. Nekateri so mu rekli ljubezensko razmerje, sama tega ni hotela definirati, v resnici je bil prijateljski seks z nekaj obojestranskega izkoriščanja. Stala sta si ob strani, včasih. Se povezala, ko sta se potrebovala. Dajala … kot sta mislila, da oba lahko.
Na koncu pa je ona – odšla
To je konec zgodbe, ki bi se moral zgoditi pri vsakem razmerju poročenega moškega ali ženske z družino, ki ni pripravljen/a iti naproti svoji sreči, ne glede na to, s katero osebo je. Tista oseba, ki “čaka” bi morala dati priložnost sebi, iti naprej.
Ne zaveda se, da s tem, ko čaka, ne daje priložnost osebi, ki “razmišlja” o tem, ali sta za skupaj ali ne, ampak preprosto odvzema sebi priložnost, da bi našel ali našla tisto pravo osebo, ki jo morda čaka na neki drugi postaji življenja, do katere se še ni peljala. Vstopnico je kupila le do … a pozabila, da lahko doplača za preostanek poti tudi, ko je že na vlaku.
Strah nas je, da ostanemo sami
Zelo velik strah v življenju marsikaterega posameznika je, da bo ostal sam. Zato ostajamo v slabih zakonih, nepopolnih zvezah, se spuščamo v razmerja s poročenimi, saj nam znajo obljubljati nebesa. Na koncu pa ostanemo sami, brez odnosa, ki nas izpopolnjuje, ki nam kaže našo resnično vrednost.
Ženska ali moški, vsak človek si zasluži drugo priložnost življenju, ampak prvi korak do nje je, da si to priložnost da. Biti v razmerju z nekom, ki v resnici ni vaš partner, kjer ni tako, kot je treba, vam bo zelo težko pripeljal na pot osebo, ki bo lahko vaša boljša polovica. Tisto osebo, ki bo v vas videla sorodno dušo, svojo boljšo polovico in osebo, ki jo želi osrečevati.
Če nam je nekdo res všeč, če nas nekdo izpopolnjuje, smo za to srečo tako hvaležni, da mu želimo dati “vse in še svet”. Želimo mu najboljše, želimo ga razvajati. Ne bomo ga spravljali v jok, z veseljem pa mu bomo na lica privabili solze sreče. Ni treba, da prava ljubezen boli – lahko je zelo pozitivna, prijetna, lahko nas navdaja s toplino, nas osrečuje. Tako mora biti.
Dajte si priložnost – odidite iz slabega razmerja, če v njem res ni več upanja (slab zakon, zveza) in odprite svojo pot novim priložnostim. Vsi si zaslužimo ne košček, ampak konkreten kos sreče! S pravo osebo ob sebi … je ta lahko skoraj popolna.
Bi želeli še več tovrstnih zgodb in resnic? Preverite TUKAJ >>
