Lovljenje šopka na poroki v ameriških filmih izgleda kot glavni trenutek večera za nekatere ženske. V tistem trenutku dame postanejo podivjane kokoši, ki se mečejo za šopkom rož, ki ne pomeni čisto nič drugega kot to, da izpadejo trapaste pred svojimi prijatelji, svati in ne nazadnje prestrašijo svojega partnerja, ki je z njimi tisti večer na poroki, da mu itak ne uide nič drugega kot poročni zvonovi v naslednjih nekaj mesecih. Čeprav ubogi fant na to niti pomislil ni.
Verjetno tudi na marsikateri poroki pri nas punce kar skačejo za njim, a očitno ne na porokah na katerih sem bila jaz …
Preden sem se poročila je to pred menoj storilo kar nekaj prijateljic, sodelavk, pa prijateljev, pa takrat fantovih prijateljev, znancev, bratrancev … in vedno znova sem se morala postaviti v skupino tistih neporočenih punc, ki naj bi komaj čakale, da ujamejo šopek. Poudarjam, naj bi komaj čakale. Skoraj na vsaki od teh porok je nevesta pridno vrgla šopek nazaj in namesto podivjanih deklet, željnih poroke in seveda obvezno ujetega šopka, je le-ta skoraj vedno pristal na tleh. Nobena ga ni lovila, vse pa smo se mu pridno umikale. Res so bili komični trenutki. Saj ne, da smo se tako zelo bale poročnih zvonov, samo enostavno se nam je zdelo trapasto, da bi še celo leto drezali v nas »no, kdaj se bosta zdaj poročila, saj si ujela šopek«.
Na moji poroki sem se izognila metanju šopka, rajši sem se postavila v sredino, punce so stopile okoli mene, imela sem zavezane oči, zaplesale smo krog in na koncu je šopek dobila prijateljica, ki je tudi dve leti po moji poroki še neporočena. Srečno neporočena, uživa življenje, nekaj časa samsko, nekaj časa v dvoje. In niti enkrat je nisem vprašala, kdaj se bo poročila, pač pa ji vedno znova omenim, naj ne pozabi uživati. Tudi jaz sem uživala, dolga leta, preden sem stopila v zakonski stan. Najprej sama, nato pa z dolgoletnim partnerjem, ki je danes moj mož. Uživava seveda še danes, brez da bi se obremenjevala s tipičnimi vprašanji, kako pa družina. Ja, brez skrbi, to so vprašanja, ki sledijo po poroki. Si že noseča? Kaj pa čakata? Biološka ura tiktaka.
Aja, pa šopka nisem metala, ker sem vedela, da so med mojimi prijateljicami večinoma dekleta, ki jim poroka ni prioriteta in bi storile podobno kot sem v preteklih letih storila jaz – se mu umaknile. Moje čudovite vijolične vrtnice pa bi popadale po tleh …
Pomembno je, da si ne pustite »ukazovati« oziroma se usmerjati, da se morate poročiti, kdaj se boste poročile, zakaj se boste poročile. Na vprašanja kot so: »Zakaj pa še nista poročena?« in »Ali še nisi srečala pravega, si zbirčna?« imejte pripravljeno zalogo odgovorov – pa ne izgovorov. Povejte po pravici.
Vedno znova me v smeh spravi črni humor, ko hodi fant po porokah in stara mame drezajo vanj:« No, naslednji si pa ti na vrsti, kajne?« Pa jim ta fant vrne na naslednjem pogrebu: »No, naslednja si pa ti na vrsti, kajne?«
Nikoli in nikdar ne smemo ljudi obsojati, ker nekaj še niso ali storili ali pa tega ne želijo. Nekdo ne bo imel otrok, ker enostavno ni pripravljen na to. Še dobro. Če bi ga slučajno spočel/a in ugotovila, da je bila to še vedno napaka, bi znal trpeti otrok. Spet nekdo drug meni, da je poroka le kos papirja, ki ga ne potrebuje, da dokazuje svojo ljubezen. Se strinjam, naj ostane pri tem, da sta le oba partnerja zadovoljna. Sploh pa ne obsojajte tistih, ki se že v rani mladosti odločijo, da se bodo poročili, imeli veliko družino, 5 otrok, psa … še dobro, da jih imamo, skrbijo za dvig natalitete. Jaz pravim, da se na koncu vse »zgliha«.
In zakaj sem se jaz poročila? Ker obožujem organizacijo dogodkov, ker imam neverjetno rada na kupu vse prijatelje in ker obožujem dobre zasebne zabave, kjer so samo ljudje, ki so mi pri srcu. In ja, na moji poroki je bilo le 80 ljudi, tistih, ki jih imam rada, zabava pa je bila čisto v mojem stilu. Priznam, malce je pridal tudi moj čudoviti mož, konec koncev je poskrbel, da sva se tisti dan, večer in vse do naslednjega jutra, zabavala v družbi svatov in drug drugega.
In ne pozabite – poroka mora biti prijeten užitek in ne stres in trpljenje!
