Vsakomur se zgodi, da po napornih dnevih, tednih, mesecih, ko je stalno v pogonu pride do trenutka, ko enostavno ne gre več naprej. Če bi še tako radi ostali v pogonu vam to ne dopušča niti vaše psihično, niti ne več fizično stanje. Enostavno obležite, najrajši bi se zavili v odejo, ostali v postelji, še rajši na kavču pred televizijo, ob toplem kaminu …
A ne gre. Življenje gre naprej. Vi pa ste ravno v obdobju, ko se MORATE premikati naprej, ko MORATE opraviti vse obveznosti, predvsem pa MORATE ostati prisebni, ne le za delovne obveznosti, ampak tudi zato, ker vas potrebujejo vaši bližnji. Mogoče ste mama, ki jo potrebuje otrok ali otroci, morda ste mož na katerega se zanaša žena ali pa ste stric, ki mora nečaku pomagati pri uvajanju na novo delovno pozicijo. Morda vas le potrebuje soseda, ki ji dolgujete uslugo, saj vam je vedno na voljo ali pa je najboljšo prijateljico zapustil partner in potrebuje tolažbo. Ni pomemben razlog, na vas je, da zberete še zadnje atome moči in se dvignite iz tal ter zdržite vsaj tja do poznega popoldneva, večera, ko boste lahko ponovno »padli dol«.
Priznam, ni enostavnega recepta. Lahko bi vas napolnila z energijsko pijačo, ki bi vas obdelala predvsem s sladkorjem, na koncu pa bi se še zaradi tega slabo počutili. Lahko bi rekla, da nehajte jamrati, da si samo domišljate, da ne morete več, a priznam, vem, kako je, ko res prideš do svojega maksimuma. Vem, da je vaš problem v tem trenutku resničen. Kako si torej premagati – na kolikor toliko zdrav način – pridobiti vsaj nekajurno vzdržnost, ko si na tleh?
Nekaj čisto preprostih receptov, ki – mimogrede – pri meni vedno »užgejo«:
- Kozarec naravno stisnjenega pomarančnega soka. Stisnite sveže pomaranče, nato pa – namesto kave, energijskih napitkov in česa podobnega – takoj zaužijte.
- V najbolj kritičnem stanju, ko ste že čisto na koncu, pa nimate niti časa se ustaviti, pomaga enostavna dihalna vaja, ki se imenuje 3-3-6. To pomeni, da tri sekunde vdihujete skozi nos, nato tri sekunde zadržite sapo, nato pa šest sekund – skozi usta – izdihujte. Če boste pri tem uporabili zvok, še toliko bolje, saj boste dodatno sproščali napetost. Če boste vajo nekajkrat ponovili si boste nabrali nove moči in nekoliko izboljšali počutje.
- Osvežujoč sprehod, pa čeprav le za 15 minut. Ni važno ali ste v petkah, supergah, poleti natikačih, pozimi skibuckah. Sprehodite se, vzemite si 15 minut, da si zbistrite misli. A nikar ne pozabite pustiti telefona doma/v pisarni. Če ga boste vzeli s seboj to ne bo pravi odklop.
- Za vikend obvezno pobegnite vsaj za 2-3 ure. Lahko v hribe, če niste za hribolazenje, pa na izlet do bližnje naravne znamenitosti. Niti ni potrebno, da se tja odpeljete z avtom, lahko narediti kolesarski izlet ali pa se odpravite peš. Zakaj ne bi razkrivali stranskih pešpoti poti iz domačega v sosednji kraj? Nabrali si boste moči za naslednjih nekaj dni.
- Ste že pobegnili sami v gozd? Občutek, ko tavate med drevesi, kjer ni nikogar drugega razen vas in živali je nepopisen. Napolnjene baterije in seveda obilica svežega zraka bosta pognala kri in energijo po vašem telesu.
- Resnično pomagajo afirmacije. Napišite si pozitivne misli in jih preberite večkrat na dan. Na glas. Če vam je nerodno pred drugimi, pojdite v kopalnico, usedite se v avto, zaprite se v klet. Ni važno. Prebirajte svoje pozitivne misli na glas.
- Največji problem, ki vas tisti trenutek mori, to je običajno največja, najtežja ali najpomembnejša obveznost, mora biti rešen prvi. Če je le mogoče se najprej lotite reševanja tistega, kar vas najbolj teži, saj bodo vse ostale obveznosti potem veliko lažje stekle.
- Prežvečeno, vem. Ampak dejansko deluje. Če si uspete vzeti vsaj trikrat tedensko od 30 do 60 minut časa za rekreacijo, boste s tem dali možnost svojim mislim, da se sprostijo, dobro razgibali svoje telo in pognali »kri po žilah«. Predvsem tistim, ki večino dneva presedite to lahko pride še kako prav. Oblika rekreacije ni pomembna, vsak potrebuje drugačno, važno pa je, da migate.
- Ja, voda na svoj način res lahko odplakne probleme. Vsaj za tisti čas, ko se namakate v njej. Pa naj gre za enodnevni pobeg na morje, nekajurni odklop v toplicah ali pa le enourno rekreativno plavanje v najbližjem bazenu.
- Čeprav si običajno ne morete privoščiti, da bi hodili zgodaj spat, si poskusite na dan, ko ste še posebej na tleh, privoščiti eno uro spanja več. A to ne pomeni, da potegnite do sedmih, namesto do šestih zjutraj, pač pa rajši eno uro prej zavijte v posteljo. Tisti spanec pred polnočjo je veliko koristnejši za vaš organizem kot zadnja ura spanca zjutraj, ko že veste, da bi morali vstati, pa še kar poležavate.
- Velikokrat slišimo in preberemo, da vsaj eno uro pred spanjem ne glejmo televizije, ne visimo na računalniku … dejstvo. Preizkušeno. Če se zvečer, preden greste spat rajši pogovarjate s partnerjem ali pa se posvetiti kateri od knjig, mogoče prelistate sproščujočo revijo, boste zagotovo mirneje potonili v spanec. Saj se vam je verjetno že zgodilo, da ste gledali zvečer film, nato pa so bile vaše sanje sumljivo povezane z videnimi prizori? Ni naključje …
- Še en nasvet, ki meni pomaga. Čisto po žensko seveda. Ko imam občutek, da določenim stvarem ne morem priti do dna, da sem nevarno blizu roba, ko mi bo zmanjkalo moči, morda sem le žalostna, se odpravim v trgovino. Saj ni važno, včasih gre za običajen nakup živil, ki jih je zmanjkalo doma, ali pa za kakšen kos novega oblačila, razvajanje. Tisti trenutek bo namreč zadovoljena ena od potreb in življenje bo za odtenek lažje.
- Skodelica čaja? Zakaj pa ne. A pogoj je, da ga pijete počasi, brez prehitrega ohlajanja, naj se ohladi na naraven način. Predvsem pa ob tem pozabite na telefon, televizijo, časopise, sploh pa računalnik. Ni slabo, če se imate možnost ob tem ozreti skozi okno in se prepustiti zunanjemu svetu, pa naj gre za mestni vrvež ali pogled v naravo.
- »Prva pomoč« v stresnih trenutkih je tudi, da se za 10-15 minut odtrgate od trenutnega dela in se lotite nečesa, kar ni povezano z njim. Primer: če ste v pisarni in imate opravka predvsem z razmišljujočim delom, se za nekaj minut odklopite in pospravite svojo mizo, predal … nekaj, kar vas bo pognalo v drugo smer. In obratno, če je vaše delo bolj fizične narave, si vzemite nekaj minut za rešitev križanke, sudokuja in podobno. Obrnite vaše aktivnosti v nasprotno smer!
Kaj se mi zdi pri vsem tem najpomembneje? Da se začnete zavedati, da niste roboti, da ste ljudje in da včasih tudi vi potrebujete svojih 5 minut ali pa en dan, da odklopite, pobegnete od »ponorelega sveta« in predvsem ponovno napolnite svoje baterije. Mogoče z nekaterimi od zgoraj naštetih hitrih receptov, ali pa na način, ki vas najbolj odklopi, da počnete tisto, kar najraje počnete.
In zakaj vem, da vse to deluje? Ker pomaga meni, da se prebijam skozi številne obveznosti in projekte, ki jih sicer rada opravljam, a mi prav tako poberejo energijo. Zakaj ne bi pomagali tudi vam?
Mateja
