Ljudje smo vajeni, da najprej preberemo črno kroniko. Slabe novice. Vedno znova iščemo kaj se je komu slabega zgodilo, da lahko iz različnih zornih kotov premeljemo s prijatelji, družbo, celo naključnimi znanci, zakaj se je to zgodilo in kako mi ne bi tega naredili tako, ampak čisto drugače. Dejstvo pa je, da je veliko zapisnih informacij tudi pozitivnih, tistih, pravih, ki razkrivajo pozitivne zgodbe, ki v ljudeh in dejanjih poiščejo najboljše, le dobro.
Pogosto mi ljudje rečejo, da znam v vsakem človeku poiskati nekaj dobrega. Sama, priznam, tega nisem opazila. Zanimivo je, da tudi za ljudi, ki bi jih morala sovražiti, ki so meni ali mojim bližnjim zagrenili trenutke, iščem izgovore. Ja, to je prava beseda, iščem izgovore za njihova dejanja. V njih iščem dobro in opravičujem njihove razloge.
Vzemimo primer. Minule dni smo šli z družbo v Kamniško Bistrico, praznovali smo rojstni dan in stregel nam je natakar, ki je bil vse prej kot … gostoljuben. Moram priznati, da se je skoraj polovico časa pogovor vrtel okoli njega in postrežbe. Njegovo obnašanje je bilo na trenutke res čudno, a nisem se mogla sprijazniti s tem, da se prepustimo le njegovemu trenutnemu obnašanju. Začela sem ga opazovati in si ustvarjati svojo zgodbo o njem – zakaj se obnaša kot se.
Ko sem ga tako opazovala, sem seveda našla POZITIVNO zgodbo. Njegovo obnašanje je bilo precej zadržano. Začela sem verjeti, da se v glasni družbi (brez skrbi, nihče ni bil nesramen, bili smo radovedni in vse kar nas je zanimalo smo vprašali), kar je naša zagotovo bila, ne počuti prijetno. Morda ima slabo izkušnjo iz preteklosti in mu takšno obnašanje prinaša neugodno počutje. Dejstvo je, da ne smemo takoj soditi ljudi po njihovem obnašanju v tistem trenutku. Res je, da lahko vpliva na to ali se bomo v lokal še vrnili ali ne, ampak dejstvo je tudi, da nihče nima vedno fantastičnega dne. Vsi imamo svoje življenje in čeprav naj počutja ne bi nosili na delovno mesto, smo vendarle samo ljudje. Tako kot imamo mi lahko slab dan, se slabo počutimo, morda imamo doma bolnega otroka, smo se sprli s partnerjem, tako ima lahko natakar ali natakarica slab dan, slab trenutek. Dajmo, oprostimo jim za to, sploh, če smo nekam prišli prvič. Vrnimo se še k njim, morda po nasmeh, po dobro kavo, fantastične štruklje (ja, res so bili fantastični!) ali pa le po poskus dobiti osebo malce boljše volje.
Pa še to – ne pozabite se jim, sploh tistim bolj slabovoljnim, večkrat nasmehniti. Joj, ne boste verjeli kako zelo ti nasmehi pomagajo, morda ne pokažejo takoj, a s časom bodo, saj bodo začutili pozitivno energijo. Vsi ljudje potrebujemo nasmehe. Sploh tisti, ki v danem trenutku niso v najboljši volji.
Mateja
