Ko je pregledovala program ji je bil od vseh predavateljev poznan le en. To je bil mlajši profesor, katerega predavanja je v preteklosti že poslušala, njegovo delo je cenila, zato se je veselila vsaj enega poznanega obraza. Že med prvim odmorom za kavo sta se s profesorjem srečala. Ona je bila tista, ki je pristopila do njega in pohvalila njegov prispevek. Mimogrede mu je omenila, da jo smer o kateri je predaval, zelo zanima in bi se z veseljem udeležila še kakšnega njegovega predavanja. Profesor je bil interesa mladega dekleta vesel, dal ji je vizitko, ona pa je, kot je bila vajena, samodejno dala svojo vizitko profesorju. Ta se ji je nasmehnil, medtem ga je že zmotil kolega in ji je le še namignil, da se še vidita. Ona je imela v mislih predvsem predavanja, zato mu je prijazno pokimala in se počasi odpravila nazaj v predavalnico, saj so organizatorji že dali znak za nadaljevanje seminarja.
Zgornji zapis je odlomek iz knjige Divja Klara, kjer so zbrane resnične zgodbe slovenskih deklet, žensk, pa tudi moških o njihovih zanimivih avanturah.
Ko mi je znanka pripovedovala svojo zgodbo o simpatiji s profesorjem, ki je na koncu pristala v knjigi, sem se tudi sama zamislila in se vprašala, ali mi je bil kdaj všeč kakšen profesor, morda v srednji šoli mlajši učitelj. Ja no, sem in tja je kakšen simpatičen, ampak …
Zgodbe o privlačnosti med starejšimi profesorji in študentkami so vse prej kot iz trte zvite. Že med študijem so me zabavali pogovori s kolegicami o šarmantnih profesorjih, pa simpatičnih tistih mlajših predavateljih, ki niso bili več kot tri, štiri leta starejši od nas. Po drugi strani pa tudi kolegi niso bili ravnodušni do simpatičnih profesoric, oni željni avtoritete, one pa … nikdar se ne ve.
V resnici znajo biti takšni odnosi zelo zabavni, če se le zgodijo po tistem, ko so študijske obveznosti pri določenem predmetu že opravljene. Saj veš, sicer te bo še kdaj prešinila misel, če si izpit res opravil/a zaradi zahtevanega znanja ali le zaradi kakšne druge spretnosti. 🙂
Nič ni narobe, če se med, včasih čisto preveč, dolgočasnim predavanjem prepustiš fantaziranju, se želenemu profesorju po koncu predavanja prijetno nasmehneš in zapeljivo zapustiš predavalnico. Če ne drugega, boš tudi njemu polepšala dan. Če pa ti misli nanj ali nanjo ne dajo in ne dajo miru pa … Saj veš, kakor se odločita glava ali srce. Redko se zgodi, da gre oboje v isto smer.
Še to, če te zanima, če se je moja znanka, ki je na konferenci srečala profesorja, z njim tudi zapletla, pa le preberi Divjo Klaro. Ker je bila tiskana različica že pred časom razprodana, priporočam izposojo v bližnji knjižnici ali pa jo prelistaj v e-obliki v spletni knjižnici.
Mateja
