Od zaljubljenosti do zrele ljubezni

1526

Ko smo s partnerjem že nekaj časa skupaj in se stvari, ki so bile včasih tako preproste in razumljive, zapletejo, se vprašamo: »Le kaj se je zgodilo z nama? Le zakaj me nič več ne razume in zakaj me spravlja ob živce? Zakaj sva ves čas na bojni nogi?« Pa tako lepo je bilo, tako preprosto in vse sva se zmenila in to kar brez besed! Sedaj se pa za vsako stvar pogajava in dokazujeva, kdo ima prav… in ker se to kar naprej ponavlja, večkrat pomislimo, da smo si izbrali napačnega partnerja in da pač (zopet) nimamo sreče … Sprašujemo se ali bomo kdaj našli koga, s katerim bo večno kot v pravljici, tako, kot na začetku. Sprašujemo se, bo še kdaj, kot takrat, ko smo se spoznali, zaljubili in imeli občutek, da smo postali s partnerjem eno? Je to sploh možno? Ali take pravljice obstajajo še kje drugje kot v filmih? In … ali trajajo? Pa poglejmo, zakaj je zaljubljenost potrebna in kaj se s partnerstvom dogaja kasneje …

Razvoj partnerskega odnosa od zaljubljenosti do zrelosti

Ko se zaljubimo, smo dobesedno omamljeni z naravnimi hormoni in kemičnimi snovmi, ki zalijejo telo s prijetnimi občutki. Nad ljubljeno osebo smo navdušeni, saj se nam zdi najpopolnejše bitje na svetu, zato želimo z njo preživeti ves čas in jo imeti ob sebi. Njena bližina nas vznemirja in pomirja hkrati, počutimo se kot eno in počutimo se ljubljeni, sprejeti in razumljeni. Ko se zaljubimo se nam zdi, kakor da bi se s partnerjem poznali že vse življenje, zato si nudimo varnost, občutek svobode, medsebojnega potrjevanja in pozornosti. Naš princ na belem konju ali princeska v zlati kočiji je za nas navdihujoče brezhibno bitje, idealnega vedenja … dokler ne mine čudežni ljubezenski napoj in na partnerja ne gledamo več skozi rožnata očala.

Boj za prevlado ali »kdo ima prav«

argument-238529_1280Po obdobju romantične zaljubljenosti iluzija mine in iz oblakov se spustimo na trdna tla. Kmalu ugotovimo, da si tistega, kar s partnerjem najbolj potrebujva, ne moreva dati. Ugotovimo tudi, da se ne moreva v popolnosti osrečiti, da imava drugačne potrebe in želje, in da sploh ni tako idealen kot se je sprva zdelo. Ugotovimo, da so za nas nekoč tako čarobne lastnosti partnerja, postale pravzaprav moteče, saj nas lahko z njimi prizadene, razžalosti ali razjezi … Kmalu po čarobni zaljubljenosti se pojavi tudi prvi spor, zato se kar na enkrat počutimo nerazumljeni, necenjeni, nespoštovani in vsekakor neljubljeni. Partnerja poskušamo spremeniti in v njem iščemo tudi krivca za svojo nesrečo in žalost. S tem se romantična ljubezen konča in začne se igra moči in boj za prevlado ali »kdo ima prav«. V želji, da bi spet pridobili nazaj občutek ljubezen in naklonjenost, se napadamo, odrekamo si nežnost, pozornost, smo čustveno nedostopni in to vse v želji po povrnitvi v obdobje romantične zaljubljenosti, ki si jo vsi tako goreče želimo. Kmalu nesrečni ugotovimo, da smo očitno zopet naredili napako in si izbrali napačnega.
Konflikti in nerazumevanje se lahko v odnosu nadaljujejo in trajajo več let, ne da bi se v odnosu kaj bistvenega spremenilo, lahko se tudi razidemo ali pa se odločimo za zrelejši korak … 

Zrel odnos

couple-1521404_1280Ko ugotovimo, da za našo žalost in nesrečo ni kriv (samo) partner in prevzamemo odgovornost za svoja čutenja, kar pomeni, da si priznamo vse svoje strahove, skrite želje in potrebe, začnemo postopoma odgovorno skrbeti tako zase kot za partnerja in seveda tudi za naš odnos, ki v zreli ljubezni postaja izpolnjujoč. V takem odnosu se partnerji doživljamo kot samostojne osebnosti. Z ljubljeno osebo, ki jo sedaj vidimo realno, si zgradimo varno bližino in intimnost, v kateri se počutimo slišani ter brez občutka ogroženosti zaradi razlik.

V partnerskem odnosu je res krivično do obeh, v kolikor moramo ves čas tekmovati med seboj in dokazovati svoj prav. Krivično je tudi, da od partnerja pričakujemo, da bo čutil, mislil in razmišljal enako kot mi, ko pa so razlike med nami tako naravne, saj vsak v odnos prinese nekaj novega, drugačnega in edinstvenega. Nekdo prinese v odnos radoživost in čustvenost, drugi pa stabilnost in varnost, oba skupaj pa tvorita nekaj posebnega. Kako je lepo, če vemo, da je v odnosu med partnerjema tako varno, da si lahko pokažemo, česa nas je strah, kaj nas skrbi, kaj žalosti in predvsem, da se zavedamo, da je in bo tam vedno nekdo, tudi takrat, ko bo res težko.

Zavedati pa se moramo, da ljubeč odnos ni odvisen od sreče pri izbiri partnerja ali kakšnega drugega naključnega dejavnika, temveč je posledica lastne odločitve in osebnostne rasti, torej prevzemanja odgovornosti za svoja dejanja, predvsem pa čustvovanja ter pripravljenost na spreminjanje sebe in ne drugega.

dr. Nataša Demšar Pečak, zakonska in družinska terapevtka-stažistka, Študijsko-raziskovalni center za družino, enota Domžale