Moji dobri prijateljici gredo blazno na živce samovšečni ljudje. Tisti, pravi narcisi in narciske, ki se meni zdijo zanimivi, zabavni, celo seksi. Pač, če si je človek všeč oddaja drugačno energijo, tako vsi trdijo, to opažam tudi sama.
In greva midve te dni na kosilo, se pogovarjava, opazujeva in seveda beseda nanese na samovšečneže. Poznam namreč moškega, no, več takih, ki so si tako všeč, da je včasih to že na meji dobrega okusa in prav ti moški ji gredo še posebej na živce. Da o ženska ne govorimo, po mojem je na vse te ljudi res alergična.
In jo vprašam: »Kako pa, da ti jaz ne grem na živce?«
Se zasmeji in reče: »Tebe sem že navajena.«
Ko sem ji kasneje poslala v branje tale prispevek preden sem ga objavila na portalu, je dodala še: »So ljudje ki se jim vidi da so sami sebi všeč … ker ti ki so si, se jim reče važiči. Ti nisi važna, ne mečeš se ven … delaš to tako, da je prav in všeč predvsem tebi ne, da najprej drug opazi potem pa se »napumpaš« na račun drugih … V glavnem delaš to zdravo in okolju prijazno,« je zapisana z obveznim smeškotom na koncu in me še enkrat dodobra spravila v smeh. In napolnila moj ego. 🙂
Dejansko se s puncami pogosto smejimo na ta račun, marsikatera me vpraša kako naj postane samozavestna, polna sama sebe, ker bo tako lažje dosegala svoje cilje. Ne vem, če jaz zaradi te svoje (včasih res pretirane!) samozavesti, celo samovšečnosti, lažje dosegam svoje cilje, zagotovo pa lažje izrazim svoje mnenje.
S prijateljico sva seveda tisti dan ob kosilu še malce razglabljali o tem kaj počne(m)jo samovšečni ljudje. Seveda sva se osredotočili na moške (le kako da ne!). Kakorkoli obrnemo, samozavestni ljudje privlačijo. To mi vedno znova poudarja tudi moja druga prijateljica. Privlačijo tako tiste druge samozavestne, kakor tiste, ki bi jim kanček samozavesti ne le koristil, ampak bil nujno potreben v njihovem življenju. Privlačijo ker so zadovoljni sami s seboj.
Ko sva se po kosilu razšli (seveda sva pred tem obvezno obiskali še kakšno trgovino ali dve), mi ta pogovor o moji samozavesti, pa samovšečnosti moških in tudi ženskih pojav ni dal miru. Razmišljala sem, kaj mene dvigne, kaj me naredi, da sem si bolj všeč, kaj mi pomaga do samozavesti. Niso to le doseženi cilji, pa dobri prijatelji, skrben mož, ljubeča družina. To je seveda vse lahko sreča, ki vsake toliko tudi doda kakšen grenak priokus ob kakšnem prepiru, poslovnem neuspehu ali drugih neprijetnostih.
Narcisom najbolj pomaga pri dvigu njihove samovšečnosti to, da jim drugi pokažejo in povedo, da so lepi, da so seksi, sladki, skratka, da jim ljudje pokažejo, da so jim všeč. Zdaj pa pozor. Da boste ljudem lepi, seksi, sladki, všečni, morate najprej to izžarevati. Če zaokrožimo, je važna energija, ki jo oddajamo. Kako pa priti do te energije, še preden nam je kdo pokazal, da jo je začutil? Enostavno.
Zjutraj, ko se sveže stuširani, z umitimi lasmi, oblečeni v svoje najboljše kavbojke ali oblekico, morda poslovno obleko, postavite pred ogledalo se poglejte s tistim porednim nasmeškom. Zamislite si, da boste danes osvojili nekaj, kar se vam je še včeraj zdelo nemogoče. A to boste uspeli enostavno zato, ker ste hudi! Ker sami sebi dobro izgledate, ker imate neverjetno energijo, ker bodo ljudje začutili vaš pozitiven naboj. Nato pa – s še bolj porednim nasmeškom na obrazu – izrecite svoji podobi v ogledalu: »Res dobro izgledaš! Hud/a si! Danes ti bo uspelo!«
Pri meni je to danes zjutraj zvenelo nekako takole: »Sam si pa res luštna. Tale frizurca ti čist paše. Dons ti bo pa ratal!« Kaj mi je danes »ratal« niti ni pomembno, pomembno pa je, da sem čez dan korakala s pozitivno energijo, ki so jo ljudje začutili, mi dali povratno informacijo in me napolnili z novimi komplimenti in idejami kaj si povedati naslednji dan.
Še pred letom dni vsega tega ne bi spregovorila svoji podobi v ogledali. Priznam. Nekaj let prej, pač. Prihajajo obdobja v našem življenju, ko se počutimo na vrhuncu in so obdobja, ko se počutimo kot sive miške. Obdobja sivih mišk so strašljiva, takrat ne le, da se ne počutimo dobro v svoji koži, tudi uspehi se nas kar nekako izogibajo. Zato pa so tukaj obdobja labodov, obdobja naše samozavesti in ja, narcisoidnosti. Mislim, da s tem ni nič narobe.
Da za konec odgovorim še na naslovno vprašanje: Je torej samovšečnost res privlačna? DA. Zagotovo. Če smo si všeč, če smo s sabo zadovoljni, bodo ljudje to začutili. Le meje dobrega okusa ne smemo prestopiti. 🙂
Pa še to! Če prejemate komplimente, ne pozabite jih tudi vi deliti. Ne nujno v isti meri in ne nujno vedno istim osebam, a poskrbite, da bo z vašimi pozitivnimi komplimenti rasla samozavest tistih, ki jih je vaša energija dovolj pritegnila, da korakajo z vami novim dogodivščinam naproti!
Mateja
