Noseča sem.

844

Zadnje čase zasledim vse več nosečniških zapisov, ženske naredijo iz tega celo dramo, predvsem na družbenih omrežjih. Žalostno. Kar pa me je še posebej vrglo iz tira …

Zavedam se, da vsak človek počne s svojim življenjem, kar si želi. Končno odločitev vsak na koncu seveda sprejme sam. Pa naj bo prav ali ne, to se kasneje vedno pokaže. Pa vendar se mi zdi, da se zadnje čase veliko ljudi odloča zelo nepremišljeno.

Seks je čudovita, intimna stvar, še lepši je, če so zraven tudi čustva. Sama na spolnost gledam kot na sprostitev, nekaj najlepšega, kar si dve osebi lahko privoščita, tista intima, ko sva samo midva. Jaz in on. Uživava v trenutkih, ker so to tudi čustveni trenutki. Vem, da tudi nekateri gledate na to, tako kot jaz, zato veste, o čem govorim.

Seks le igra, kaj pa posledice?

A žal so tudi vmes tisti, ki jim je seks le igra … Igra, ki pusti posledice. Seks za eno noč, več noči potem pa adijo? Je vredno? Morda je, ampak le, če sta oba prepričana, da res ne bo prišlo do zanositve.

Opažam, da se očitno o tem kaj dosti ne pozanimajo, preden se spustijo v spolni odnos. Govorim o nosečnosti, ki ni načrtovana! Ženske, če že sprejmemo igro spolnega odnosa z nekom, s katerim vemo, da ni in ne bo prihodnosti, moramo tudi sprejeti odgovornost in same sebe zaščititi. Vemo, da danes obstaja veliko zaščite, od kondomov, tabletk do obročka, ki ga sama lahko vstaviš v času menstruacije. Torej, zaščita je!

Moški, vi pa tudi … Ne razumem, kako lahko ženski verjamete na prvo besedo, ko vam reče, da je zaščitena. Ste prepričani, da je res? Če uporablja obroček, ga lahko začutite v njeni nožnici, če vam reče, da jemlje tabletke vam lahko pokaže škatlico vendar, pa vendar … Kako se prepričati, ali jih res redno jemlje? Težka uganka. 🙂 In če ji ne verjamete, kaj je potem težava, ko ste na vrhuncu, da svoje spermije odmaknete? Da zaključite zunaj? Bog si ga vedi.

Za tisti nekajsekundni, neodgovorni užitek se zgodi, da ženska zanosi. Kaj pa zdaj? Nisva v resni zvezi, jaz splavila ne bom, on otroka ne bo priznal … Začnejo se taka ugibanja, težave, stres … Moški pove, da otroka ne želi in ponikne, kot da sploh ne bi bil del tega.

Otrok ni igrača!

Ženske obupane, se odločijo, da bodo otroka obdržale, četudi same. Ampak prepogosto to odločitev sprejmejo zato, da z njim lahko izsiljujejo očeta. Žal. Da mu preko družbenih omrežjih javno z raznimi objavami in slikami vzbujajo slabo vest. Da mu dajo vedeti, da so močne, a v sebi so žalostne, obupane, ker vedo, da otrok ne bo imel očeta in ker one niso ljubljene. Ker jo je ta moški le »nafilal« in zapustil …

Srce se mi para, ko vidim, da nekateri otroka vzamejo kot predmet, ne pa kot živo bitje! Dojenček je novo življenje, to je živo bitje in ne igrača. Dojenček zraste v otroka, ta otrok pa zraste v odraslo osebo!!!

Drage moje, verjamem, da je v taki situaciji težko, da tudi splav sploh ni lahka stvar. In ne, sploh ne mislim, da bi mogle splaviti. Polagam pa vam na srce, da se nehate poniževati pred nekom, ki ni vreden tega. Cenite same sebe in se ne izpostavljajte javno z raznimi slikami, ko se s trebuščkom slikate in provocirate bivšega oziroma tistega, ki je otroka spočel z vami.

S tem res ne boste dosegle, da se vas bo usmilil in prišel nazaj.

Če pa že potrebujete tolažbo od ljudi, pa se obrnite na vaše res bližnje, ki jim zaupate, za katere veste, da vas ne bodo izdali in ki vam bodo v takšnem položaju pomagali.

Želim si, da bi na svetu obstajale samo srečne družine, da ne bi bilo težav, ampak žal tega ne morem doseči. Bi pa rada dosegla to, da s prebiranjem tega zapisa morda preprečimo še kakšno žalostno zgodbo, ko mamica, zaradi nepremišljenosti, ostane sama. Še enkrat – otrok ni igrača! Torej?

Dvakrat premislite …

… preden se spustite v spolne odnose brez zaščite. Verjemite, s tem boste naredile dobro v prvi vrsti sebi. In vse tiste, ki ste že mamice in boste to kmalu postale – verjamem, da si vsaka za otroka želi le najboljše. Zato na to pomislite pravočasno.

Za konec pa še: Poznam tudi primere, kjer je bila nosečnost načrtovana, oba sta si otroka želela, pa se je seveda končalo drugače. Tudi to je izjemno boleča tema, a o tem kdaj drugič.

Se beremo? Kmalu. 🙂

Larisa