Konflikt v partnerskem odnosu

4386

V partnerskem odnosu, kakor tudi nasploh v odnosih, se pogosto dogaja, da pridemo z osebo, ki nam je blizu, v konflikt.  Kljub temu, da so konflikti neizogibni del odnosov, v nas pogosto prebudijo tesnobo, strah, jezo ter druga čustva, ki nam povzročajo stisko. Takrat največkrat ne razmišljamo, kako se počutimo in običajno pričnemo razloge za svoje nezadovoljstvo iskati v drugih. Kaj hitro se nam lahko zgodi, da pri konfliktu v partnerskem odnosu pričnemo za svojo stisko in slabo razpoloženje kriviti prav partnerja. Takrat bomo naše nezadovoljstvo partnerju sporočali v obliki kritik, ki jih velikokrat izrečemo nepremišljeno in v naglici.

Kritiziranje je boleče, saj s kritikami izražamo negativna mnenja in čustva o partnerju ter napadamo njegovo osebnost in značaj. Dve zelo pogosti obliki kritiziranja sta izjavi, ki vsebujeta posploševanja, kot npr. »ti vedno…« (»vedno se tako obnašaš«) ali »ti nikoli…«  (»nikoli ne pomisliš name«). Partner, ki bo tarča kritik, se bo po vsej verjetnosti odzval z branjenjem, saj ga z napadom na njegovo osebnost in njegovo bistvo, ranimo in prizadenemo. Na ta način se med partnerjema ustvarja negativna čustvena klima in par se lahko zelo hitro zaplete v začaran krog kritiziranja in napadanja ter posledično umika.

Hrepenenje po stiku

Morda se na prvi pogled  zdi, da želimo s takim načinom komuniciranja dokazati, da imamo prav mi, drugi pa narobe, vendar nas v tako vedenje sili globoko hrepenenje po stiku s partnerjem. Vedno znova iščemo povezanost s partnerjem in strah pred izgubo stika nas nezavedno žene, da vedno znova poskušamo priti do partnerja ali njegovega odziva, pa četudi na način s katerim ga ranimo in prizadenemo. Način s katerim lahko partnerja ranimo, ko si v resnici globoko v sebi želimo le povezanosti z njim, je le klic po tem, da bi nas končno slišal, sprejel in razumel. To je temeljna potreba človeka in to nam v odnosu vedno znova pripada.

Prepoznavanje svojih čutenj

Proti kritiziranju se borimo tako, da namesto kritik pričnemo izražat svoja občutja. Vprašajmo se: »Kaj čutim?«, »Kaj si želim?«, »Kako mi lahko partner pomaga?«

Prepoznavanje teh čutenj nam zelo pomaga, da pričnemo govoriti o naših čustvih in ob tem prepoznavamo svoje potrebe. Poskusimo se ozreti vase in ugotoviti, katera so tista čustva, ki se nam ob partnerju prebujajo. V nas se lahko v določenih situacijah ob naših bližnjih prebuja cela paleta čutenj: jeza, strah, žalost, prezrtost, neljubljenost. Pogosto se zgodi, da se v nas prebudijo stare in nezaceljene rane. Takrat je čas, da se srečamo s svojo zgodovino in primarnimi odnosi in poskušamo ugotoviti, ob kom smo se tako počutili, kdo nas je že ranil na podoben način, kdaj smo se že počutili tako prizadeto? Ko prepoznamo svoja čutenja in jih znamo ubesediti, najdemo stik s sabo. 

Izražanje sebe in svojih čustev bo sprva težko. Predvsem bomo težko prepoznali svoje potrebe, ne da bi se vprašali: »Kdaj smo bili prezrti, neslišani?«, »Kdaj so bile naše potrebe zatrte?« Ob srečanju s seboj in s svojo ranjenostjo, postanemo ranljivi. Ranljivost pomeni, da zmoremo prepoznati svoja čutenja in govoriti o njih. To pa zmoremo storiti le v zdravem in varnem odnosu. Ob srečanju s seboj se lahko srečamo tudi s partnerjem. To pa je pravzaprav tudi bistvo partnerskega odnosa.

Iskrenost in sočutje

Ko partnerja postaneta pri izražanju čustev ranljiva,  postaneta tudi iskrena do sebe ter drug do drugega. Čustveno in telesno se lahko umirita, saj ne bosta več čutila preplavljenosti, ki jo prinaša kritiziranje. Ob mirnosti bomo tudi lažje začutili svoje (neizpolnjene) potrebe ter žalost, ki se nam ob tem prebudi. Stik s sabo ter našimi čutenji nam pomaga najti sočutje do sebe in do partnerja. Takrat se lahko partnerja začutita, sta sočutna in nežna drug do drugega, kar par poveže na popolnoma drug, nov način. Med njima se ustvari prostor  za odnos, prostor povezanosti in vzajemnosti. Zaradi sočutja in bližine ne bosta iskala stika na boleč način, temveč si bosta pomagala zato, ker se imata rada, se čutita in ker si preprosto tako želita. 

 

Saša Bole, zakonska in družinska terapevtka-stažistka, Študijsko-raziskovalni center za družino