Prišel je mesec, ki ga komaj čakamo, pa vendar …

787

Ja, pisala bom veselem decembru, kot mu radi rečemo. Vse priprave za december se začnejo že oktobra, razni oglasi po televiziji, pa v reklamah, ki jih dobimo po pošti o božično-novoletnih okraskih, kje bo znižana hrana, kje dobiti ugodno smrečico, kaj kupiti malčkom (oddelek igrač se mi zdi, da je takrat najbolje omenjen)… Velik pritisk, s strani trgovskih centrov, ki dobesedno posiljujejo z decembrskimi oglasi. Ni več pravega vzdušja, ki je bil včasih … še nekaj let nazaj. Ni več tistega, kar so imeli recimo naši starši … Seveda so imeli na voljo manj materialnih dobrin, a ko so prihajali takšni prazniki, so bili veseli vsake malenkosti, verjeli ali ne, ta malenkost je bila včasih le ena mandarina in morda čokolada, pa kakšen bonbon. Imeli pa so tisto, česar mi danes nimamo: pravo praznično vzdušje. Tisti občutek, da je res Božič in mir v domu, pa čeprav ponekod skromnem, vendar poln ljubezni, kar največ šteje.

Današnji Božič pa se povsod preživlja več ali manj pod velikim pritiskom. Najprej šopingi, saj je treba kupiti darila, hrano, treba je narediti lepo svečano večerjo. Ljudje hitijo, pa ne ker bi želeli, ampak ker morajo, ker smo se žal tako navadili. V današnjih časih, ima tudi precej ljudi službe, kjer se za praznike dela, stres pa še dodatno vpliva na vse skupaj. Seveda, hvala bogu, imate službe, vendar ne hitite, ne delajte si za brez veze dodatnega stresa, ker realno nikjer, le v naših glavah, ne piše, da mora biti vse tako, kot nam vsiljujejo v glave razni ameriški filmi, oglasi. Rajši pomislite na to, da boste končno (seveda tisti, ki to možnost imate) v miru sedeli na toplem doma, v krogu vaših najdražjih in predvsem, da bo mir v domu. Mislim, da se za Božič pišejo želje, da naj bo mir v domu, z nekim razlogom. Seveda, lahko imate kaj pripravljeno za pod zob, pa tisto majhno darilce pod smrečico, da pričara dodatno iskrico v očeh (predvsem otrokom), a ne pozabite – manj je več. Mir je tisto, kar lahko poklonite le vi sami sebi in seveda svojim najdražjim.

Ja, veseli december. Mislim, da je vsak mesec lahko veseli, če si ga le tako naredimo. Morda je za nekatere vesel zato, ker so v pričakovanju novega leta, pa seveda lučke po mestih, kuhančki in družba, ki očitno čez leto nima čas, pa se sreča za »veseli december«, ker je pač »nujno« treba spiti kuhančka. Žalostno, a popolnoma resnično. A seveda se je treba iti pokazati vsaj na lučke, sploh tisti dan, ko se prižgejo. Polno ljudi, ki se želijo pokazati, s katerim avtom so se pripeljali, kakšno znamko oblačila so oblekli … pa seveda, vedo da bo polno nabit »Prešerc«, da se lahko »pokažejo pred drugimi, kaj imajo«. Obleke ničesar ne rečejo, a vse povedo.

Potem pa so tukaj še razne petarde, rakete, kar cela pirotehnika. Neverjetno, kako imajo nekateri veselje to čudo prižigati in metati okoli, na prostem, med ljudi. Pa kje je tu kakšno veselje? Za tisto malo sekundico prižgeš, vržeš in buuuum … veselje? No, ja vsak svoje. Zame je to po nepotrebnem stran vržen denar, vendar vsak dela s svojim denarjem tisto, kar želi. Vendar pa so uboge živali, ki te poke stalno poslušajo in so zaradi tega preplašene, ne samo tiste, ki tavajo zunaj, tudi tiste, ki imajo dom. Veste, da živali slišijo še boljše kot mi in tisti nepotrebni pok petarde, rakete, ognjemeta, jih prestraši tudi do te mere, da reveži ne pridejo k sebi po nekaj dni. Uboge, nedolžne živalce, ki so pri takih stvareh itak nemočne.

Zavedam se, da s tem blogom ne bom dosegla nobenih sprememb, sploh ne pri tistih brezčutnih ljudeh, ki jim je celo veselje ustrahovati ljudi in živali s pokanjem petard. A vseeno moram deliti svoje razmišljanje z vami, ker vem da nisem edina, ki ima takšno mnenje o mesecu decembru. Morda pa le je upanje, da se kdo izmed mnogih zamisli ob temu blogu.

Dragi moji, ne samo v mesecu decembru, ampak čez celo leto, vsak mesec, vam želim zdravja in miru, ter ljubezni (partnerske, družinske, prijateljske … kakršnekoli). Mislite tudi nase in ne hitite v tem mesecu, ker vam nihče ne bo zameril, če ne bo narejeno po filmsko za praznike 🙂

In za konec … Lepe prihajajoče praznike vam želim 🙂

Larisa